Obstaja večna razprava, ki se ukvarja s statusom prevajalskega dela. Vprašanje, do kolikšne mere so prevodi delo mehanskega pretvarjanja stavkov iz enega jezika v drugega in do kolikšen mere si zaslužijo status umetniškega dela z lastno literarno vrednostjo, ne more biti na hitro odgovorjeno. Kdor se je že kdaj soočil s tem, da je prebral dva prevoda različnih avtorjev, ki sta prevajala isti tekst, je najbrž hitro opazil, da obstajajo prevodi in prevodi.

Tudi v slovenščini imamo več klasičnih literarnih del, ki so bila v slovenščino prevedena od različnih prevajalcev. Med prevodi seveda najdemo ogromne razlike v slogu in izbiri besed, ki spremljajo občutke ob branju besedil. Prevajalci literarnih besedil so običajno tudi sami literarni ustvarjalci, tako da se ob primerjavi ne moremo sklicevati na neznanje ali kompetenco enega avtorja napram drugemu. Prevodi se pač razlikujejo, ker se prevajalci kot ljudje razlikujejo med seboj, in celo isti prevajalec bi najbrž isti tekst v različnih trenutkih njegovega življenja najbrž prevedel različno. Iz tega ozira se zdi, da imajo tudi prevodi umetniško vrednost per se.

Obstajajo pa seveda tudi teksti, ki služijo zgolj namenu prenosa informacije iz enega jezika v drugega. Bolj kot je tekst enoznačen, bolj bodo podobni tudi prevodi različnih prevajalcev. Zato lahko rečemo, da imajo tudi prevodi in prevajanje svojo mehansko plat.